Zgodovina smučanja in pohodništva na smučeh v občini Idrija in njeni širši okolici, predvsem na območju Trnovskega gozda in Vojskarske planote, sega daleč nazaj v začetek devetdesetih let 19. stoletja... Preberi več

Zgodovina in področje Vojsko-Idrija

 

Zgodovina smučanja in pohodništva v občini Idrija in njeni okolici

Zgodovina smučanja in pohodništva na smučeh v občini Idrija in njeni širši okolici, predvsem na območju Trnovskega gozda in Vojskarske planote, sega daleč nazaj v začetek devetdesetih let 19. stoletja. Zaradi obilnih snežnih padavin prebivalci Vojskarske planote niso imeli drugih možnosti gibanja po zasneženi planoti kot z uporabo doma narejenih preprostih >smuči<.

Bogato zgodovino smučanja na Idrijskem beležimo tudi z izgradnjo smučarskih skakalnic v Idriji in na Vojskem. Skakalnica na Vojskem je bila zgrajena po načrtih našega priznanega rojaka Stanka Bloudka.

Posledica bogate smučarske tradicije na Idrijskem, ki je danes premalo poznamo, je organizacija prvih tekaških prireditev v letih od 1955 do 1965 za pokal Rudarja, kjer naš rojak Andrej Erjavec dosega vidne rezultate z uvrstitvijo med najboljše tekače v nekdanji Jugoslaviji.

V letih od 1974 do 1988 pa je Trnovski maraton povzročil pravo revolucijo razvoja smučarskega teka na Slovenskem.

Vojsko - kronski dragulj

Kadar se na Vojskem ponoči ozreš v nebo, začutiš, da so ti zvezde bližje, bolj svetle in naenkrat se zaveš, da je sveža poletna noč, tako polna vonja po suhem senu, prijaznejša in na poseben način toplejša kot bi bila sicer. Čudovito, mehko tišino, ki te ovija kot svilena tančica skrivnosti sem in tja pretrga oddaljen lajež psa.Tu je v varnem zavetju noči še mogoč pretep dveh ježev sredi ceste, ne da bi ju čakala neizbežna usoda avtomobilskih žrtev.Tu še raste zelenjava brez kemičnih pripravkov in tukajšnje krave se še vedno pasejo na cvetočih travnikih prepolnih zdravilnih zelišč. S številnih razglednih vrhov se ob jasnih dneh odpira pogled daleč prek vse Slovenije. In ko se sem med tukajšnje visoke kamnite hiše s številnimi majhnimi okni kar naenkrat pritihotapi zima, zna nasuti snega tja do strehe in še čez, da se res lahko izgubiš v njem.Takrat se je po prijetnem sprehodu na smučeh ali po radoživem sankanju na kakšnem od tukajšnjih bregov najprijetneje stisniti k topli zimski peči, iz katere je čutiti tisti davno pozabljeni, prijetni vonj po suhih bukovih drvih.Takrat je ni boljše dobrote na svetu kot domač kruh iz prav te iste peči, ki ga znajo tako dobro speči vojskarske gospodinje.

Če predstavlja Slovenija zaradi svojih lepot in svoje pestrosti krono v Evropi, potem je Vojsko zanesljivo eden od draguljev v tej kroni.Toda za to, da ga prav spoznate in začutite njegovo dušo, si je treba vzeti čas.Naglico je potrebno pustiti v dolini skupaj s stresom in drugimi tegobami vsakdanjega življenja. Med širnimi gozdovi in prelepimi razgledi iz zaobljenih vrhov se prepustite svojim najbolj skritim mislim in medtem ko vas prevzema opojen sredozemski zrak, domislite to, česar morda v dolini, med sivim betonom in drvečo pločevino, ne bi mogli.

(Op.Tekst povzet iz knjižice Vojsko, izdala KS Vojsko, 1996)

Idrija

Idrija, najstarejše slovensko rudarsko mesto, leži v kotlini sredi idrijskega hribovja, kjer se stikata predalpski in kraški svet. Razvoj mesta v tej globoki dolini Idrijce je potekal vzporedno z razvojem drugega največjega rudnika živega srebra na svetu. Rudarska naselbina je bila zasnovana ob koncu 15. stoletja, v 18. stoletju pa se je Idrija kot mesto že povzpela med najpomembnejše centre na Slovenskem in do prve svetovne vojne ostala drugo največje mesto na Kranjskem. Privabljala je številne vrhunske znanstvenike in politehnike ter slovela po izjemnih tehnoloških dosežkih. Danes šteje Idrija blizu 7000 prebivalcev, se posodablja in uspešno preusmerja v sodobne industrijske panoge.

Zapuščina 500-letnega rudarjenja predstavlja evropsko pomembno tehniško dediščino živosrebrovega rudnika. Takorekoč na vsakem koraku se obiskovalcu ponujajo naravne znamenitosti, tehniški in kulturno-zgodovinski spomeniki ter avtentično ohranjeni objekti iz časov druge svetovne vojne.
Na gradu Gewerkenegg si obiskovalci lahko ogledajo vzorno urejene stalne postavitve, v jašku Frančiške stare rudniške stroje in naprave. Vredni ogleda so tudi kamš (pogonsko kolo črpalne naprave), avtentična rudarska hiša, skrivnostni muzej v naravi Divje jezero, vodne zapornice klavže na Idrijci in Belci ter partizanska tiskarna Slovenija na Vojskem.